Zdraviliški dom

Zgodba Zdraviliškega doma je seveda neposredno povezana za odkritjem termalnih vrelcev. Kljub temu, da so vrelce poznali že dolgo v zgodovino, saj naj bi blagodejne učinke termalne vode v Laškem uporabljali že Rimljani, velja za tistega, ki je vrelce odkril, gradbeni inženir Leopold Rödl. Med obnovitvenimi deli na železniškem mostu čer potok Rečico je postal pozoren na dogajanje na bregu Savinje, kjer se pozimi nista zadrževala ne sneg ne led, poleg tega pa se je kazala stalna meglica. Po vprašanju je izvedel, da na tem mestu že od nekdaj izvirajo tople vode. S svojim tehničnim znanjem, velikim naporom delavcev in znatnimi denarnimi sredstvi mu je do konca avgusta 1852 uspelo najti glavni izvir vrelcev ter ga kasneje tudi uspešno zajeziti. Vzporedno z gradnjo zajetja je zgradil bazen in poslopje Zdraviliškega doma s 13 stanovanji, ki so bila izdelana in opremljena s prefinjenim okusom. Kopališče je bilo uradno odprto 1. maja 1854. A otvoritev je pomenilo tudi začetek konca ustanovitelja, saj je Leopold Rödl za raziskave in gradnjo kopališča porabil celotno svoje premoženje. Z ugledom, ki ga je več kot očitno užival v cesarskih krogih, je konec leta 1855 še izposloval, da se bo lahko kopališče imenovalo s prestižnim imenom "Kaiser Franz Josephs-Bad". Zdravilišče je kmalu zatem na dražbi kupi ugledni profesor ekonomije dr. Lorenz Stein.

Pred ponovno otvoritvijo kopališča pod cesarjevim imenom leta 1858, je v modernem slogu temeljito prenovil kopališča ter ga obdal z drevesi in cvetličnimi gredicami. Dvonadstropno poslopje Zdraviliškega doma je imelo na eni strani pogled na park in na železniško progo, na drugi pa na reko Savinjo in Hum. V pritličju so se nahajali velik zdraviliški bazen ter osem popolnoma elegantnih ločenih kopeli, ki so se zaradi takrat sodobnega hladilnega sistema lahko ohladile do 24°C. V pritličju je bilo tudi 11 manjših sob, v prvem in drugem nadstropju pa še 70 elegantno opremljenih sob različnih velikosti. Stavba je imela igralnico za biljard, čitalnico ter v prvem nadstropju še telegrafski urad. Zdravilišče so zaradi ugodne klime, zdravilnih vrelcev ter ugleda dr. Steina obiskovali številni imenitneži 19. stoletja. A vse to ni prineslo zadovoljivih rezultatov, zato je dr. Stein Zdravilišče prodal na dražbi, najprej sinu, kasneje pa ga je od njega kupil dunajski športnik in poslovnež Theodor Gunkel.

Gunkel je ponovno obnovil je vse prostore v Zdraviliškem domu, predvsem bazen in vse kopalne kabine ter jih obložil s Carrarskim marmorjem. Nasproti železniške proge je ob vhodu proti Zdraviliškemu domu zgradil ogromen slavolok, na katerem je z zlatimi črkami pisalo ime kopališča – Kaiser Franz Joseph Bad. Slavolok je bil visok več kot osem metrov, bil je iz rezanega kamna z polkrožnim obodom, nad katerim je bila ravna ploščad. Na vrhu sta na obeh straneh kraljevala grifona- krilata leva s ptičjo glavo. Portal je bil tako širok, da sta se pod njim lahko srečala dva voza.

Leta 1883 je v Laškem zasvetila elektrika – in to iz vode! Veliko vodno kolo ob Rečici je poganjalo dinama, ki sta proizvajala elektriko za razsvetljavo zdravilišča. Z njo so osvetlili park, salone, jedilnico, igralnico in hodnike, obiskovalci pa so bili nad novostjo navdušeni. Laško je bilo prvo kopališče v avstrijskem delu Avstro-Ogrske z električno razsvetljavo – morda pa je prav tukaj treba iskati tudi eno od najzgodnejših poglavij elektrike na Slovenskem.

Skozi naslednjih dvajset let je Zdravilišče Laško postalo eno najbolj imenitnih zdravilišč Spodnje Štajerske

A tudi Gunklov čas je po približno dvajsetih letih minil, saj je zapadel v veliko zadolženost. Zdravilišče je kupila njegova sestra, Gunkel je sicer ostal upravitelj, a dokončni udarec je zadala prva svetovna vojna. Zdraviliški dom je postal vojaška bolnišnica, park pa vojaški tabor. Nekoč urejeni zdraviliški park je izgubil svojo podobo, saj so drevesa bila posekana za kurjavo, Po vojni se je zdravilišče postopoma obnovilo in leta 1923 ponovno odprlo vrata pod imenom Radio-Therma Laško. Poleg bolnikov z napotnico so sprejemali tudi samoplačnike, zdravilišče pa je dobilo novo medicinsko opremo za hidroterapijo, zdravilne kopeli in obsevanja.

Tudi druga svetovna vojna je prinesla novo preizkušnjo, a po vojni se je začelo novo obdobje. Leta 1953 je Laško dobilo status zavoda za medicinsko rehabilitacijo, kar je postavilo temelje njegovega sodobnega razvoja. Leta 1975 je bil odprt nov zdraviliški dom in laško zdravilišče se je hitro uveljavilo kot eno najnaprednejših zdravilišč v Sloveniji. Potrebe po namestitvenih zmogljivostih so konec 80 let 20. stoletja prinesle izgradnjo novega hotela Vrelec ob Zdraviliškem dome.

Konec 20. stoletja se je začela velika preobrazba. Obnovili so bazene in savne ter zdravilišču dodali vse več ponudbe za sprostitev, oddih in turizem. Velik korak naprej je bil Thermana Park, odprt leta 2008, katerega mogočna steklena kupola je postala ena najbolj prepoznavnih podob sodobnega Laškega. Leta 2010 je sledil še sodoben hotel s 188 sobami, restavracijo, kavarno in wellness centrom, leta 2012 pa še kongresni center. V letu 2024 je tako praznovalo 170 let dejavnosti, častitljivo obletnico, ki so jo posebej obeležili s popolno obnovo Zdraviliškega doma in hotela Vrelec.