Pivovarna Laško

Zgodba laškega piva se je začela leta 1825, ko je medičar in lectar Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem Špitalu, na mestu današnjega Hotela Savinja, uredil prvo pivovarno v Laškem. Varil je tako imenovano kameno pivo (Steinbier) in postal pionir pivovarstva v Laškem.

Leta 1839 je pivovarno prevzel Heinrich August Uhlich in laškemu pivu prinesel prvi pravi sloves. Kot lastnik kopališča v Rimskih Toplicah ga je ponujal tujim zdraviliškim gostom, zaradi svojih trgovskih povezav pa ga je izvažal tudi v Trst. Laško pivo je tako potovalo presenetljivo daleč – pili naj bi ga celo v Aleksandriji in Kalkuti.

Leta 1867 je Anton Larisch zgradil novo pivovarno ob vznožju Sv. Krištofa in Šmihela, na današnjem območju nekdanje Volne. Bila je takrat največja pivovarna na Spodnjem Štajerskem. Larisch je osebno nadziral kakovost piva in povečal proizvodnjo, vendar je pivovarstvo v Laškem kmalu zašlo v težave.

Leta 1889 je pivovarno prevzel žalski pivovar Simon Kukec, podjetnik, finančnik in velik ljubitelj novosti. Prav on velja za eno najpomembnejših osebnosti v zgodovini laškega pivovarstva. S številnimi poskusi je ugotovil nekaj, kar je Laško ločilo od drugih pivovarn: termalna voda je po njegovem mnenju izboljšala okus piva.

Tako je nastalo termalno pivo, ki ga je Kukec varil kot svetlo in temno, obe različici pa sta bili močnejši od običajnega piva. Zanj je znal ustvariti tudi prepoznavno zgodbo – pivo, povezano s posebnostjo Laškega: termalno vodo.

Kljub uspehu je bila konkurenca neusmiljena. V dvajsetih letih je večino delnic skrivaj prevzela konkurenčna Pivovarna Union, leta 1927 pa je bilo v Laškem zvarjeno zadnje pivo. Toda Laščani se niso vdali. Po številnih prizadevanjih je bila leta 1938 odprta nova Pivovarna Laško na območju današnje pivovarne.

Tudi ta je doživela težke čase. Leta 1944 so jo zavezniške bombe, namenjene železniškemu mostu, porušile skoraj do tal. Proizvodnja je ponovno stekla že leta 1946 – in prav v povojnem obdobju se je začela velika zgodba Zlatoroga, ki je postal zaščitni znak Pivovarne Laško.

V naslednjih desetletjih je pivovarna doživela izjemen razvoj. Proizvodnja se je z okoli 50.000 hektolitrov leta 1950 povečala na več kot milijon hektolitrov letno, Laško pa je postalo eno največjih pivovarskih središč v nekdanji Jugoslaviji.

Osamosvojitev Slovenije je prinesla velik pretres, saj je pivovarna izgubila pomemben del dotedanjega jugoslovanskega trga. Kljub temu se je uspešno prilagodila novim razmeram in nadaljevala razvoj. Laško je ostalo ena najbolj prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, Zlatorog pa njen najbolj znan simbol.

Leta 2002 je Pivovarna Laško prevzela Pivovarno Union, več let pozneje pa se je zgodba obrnila v drugo smer. Leta 2015 je Pivovarno Laško prevzel nizozemski Heineken, leta 2016 pa sta se Pivovarna Laško in Pivovarna Union združili v družbo Pivovarna Laško Union. Današnja družba je v 100-odstotni lasti Heinekena, proizvodnja v Laškem pa se nadaljuje