Herlahova hiša

Velika nadstropna stavba je v svoji osnovi baročna. Obok na dvoriščni strani nakazuje čas izgradnje v 17. stoletju. Dvoriščni vhod je s prehodno vežo povezan z glavnim vhodom, ki ga krasi kamniti portal iz peščenjaka s preprostim ornamentom na straneh. Poleg glavnega portala krasijo pročelje stavbe še štirje manjši in preprosteje oblikovani, danes nekoliko predelani kamniti portali. Vogali stavbe so poudarjeni z nekoliko izstopajoče oblikovano fasado. Na enak način sta vizualno ločena pritlični in nadstropni del.

Na pročelju stavbe je vzidan ostanek starorimskega nagrobnega spomenika v obliki Meduzine glave. Nad glavnim vhodom je gotska konzola, ki je verjetno bila prinešena iz nekdanje špitalske cerkve sv. Elizabete.

Leta 1953 je Zgodovinsko društvo Celje vzidalo spominsko ploščo in na ta način označili rojstno hišo geografa, zgodovinarja in prvega predsednika Slovenskega planinskega društva Frana Orožna.

Fran Orožen, nečak zgodovinarja Ignacija Orožna, je po končani gimnaziji v Celju na dunajski univerzi študiral geografijo in zgodovino Ukvarjal se je z metodiko geografije. Napisal je več učbenikov za pouk zemljepisa in domoznanstva. Kot geograf in zgodovinar se je zanimal za gorski svet. Pisal je članke in razprave, v katerih je povezoval planinstvo s slovensko kulturno zgodovino. Bil je začetnik znanstvenega pogleda na turizem. Bil je prvi načelnik Osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva ter Društva slovenskih profesorjev. Po njemu in njegovemu stricu Ignaciju se imenuje tudi trg, na katerem stojite- Orožnov trg

Hiša je dobila ime po Josipu Herlahu in njegovi ženi, ki sta v hiši v času med obema vojnama, imela trgovino.