Župnišče

Župnišče je mogočna stavba z nepravilno pravokotno tlorisno zasnovo, ki je bila najverjetneje zgrajena hkrati s cerkvijo sv. Martina v 13. stoletju. V tem obdobju je nastal njegov vzhodni trakt. V 15. stoletju sta bila dozidana južni in zahodni del, v 16. stoletju pa še severni trakt, s čimer je stavba dobila obseg, ki jo danes uvršča med najpomembnejše arhitekturne poudarke starega mestnega jedra ob reki Savinji.

Posebno pozornost na zahodni zunanji fasadi, obrnjeni proti reki, pritegne polkrožni stolp s stožčasto streho, ki predstavlja eno najbolj prepoznavnih arhitekturnih značilnosti župnišča. Današnjo podobo je stavba v največji meri dobila v 17. stoletju. Približno dvesto let pozneje so ji dodali še arkadni hodnik ter izvedli nekaj prilagoditev in prenov, ki pa niso bistveno spremenile osnovne zasnove župnišča.

Zunanjost stavbe s svojo masivnostjo in oblikovanjem daje izrazito grajski vtis. Vhode na notranje dvorišče poudarjajo kamniti portali iz različnih zgodovinskih obdobij – gotskega, renesančnega in klasicističnega –, ki pričajo o njenem večstoletnem razvoju.

Tudi notranjost župnišča odraža različne gradbene faze, arhitekturne sloge in pomen objekta skozi njegovo zgodovino. Pritlični prostori so obokani z renesančnimi banjastimi oboki, ki jih bogatijo grebenaste sosvodnice. V nadstropju se v vzhodnem traktu ohranjajo renesančni oboki, medtem ko sta v južnem delu dva prostora obokana z baročnimi banjami.