Stari špital

Velika zgradba je bila zgrajena ob koncu 19. stoletja. Prvotno je imela bogato fasadno členitev, ki pa jo je ob večji adaptaciji pred II. svetovno vojno skoraj povsem izgubila. Danes je ohranjen le skromen odsev zelo ambiciozno zasnovane arhitekture.

Stavba stoji na mestu nekdanjega Starega špitala, ki ga je okoli leta 1420 ustanovil Hans Meusenreiter, kancler celjskega grofa Friderika II. Kot graščinski skrbnik je zasnoval ustanovo za oskrbo bolnih, starih in onemoglih. Po skoraj štiristo letih delovanja Starega špitala je občina stavbo vzela v najem in v njej namestila šolo. Ljubljanski potres leta 1895 se je močno čutil tudi v Laškem. Stavba Starega špitala je bila tako prizadeta, da jo je bilo potrebno porušiti. Na njenem mestu je zraslo novo šolsko poslopje, ki v precej spremenjeni obliki stoji še danes. Tudi njena današnja funkcija je povezana s šolstvom, saj je v njem glasbena šola.

Cesarica Marija Terezija je leta 1774 izdala šolski red za nemške normalne, glavne in trivialne šole, ki je veljal v vsem cesarstvu. Najnižjo stopnjo izobraževanja so predstavljale trivialke, ki bi naj bile pri vsaki župnijski cerkvi in so se zato imenovale tudi župnijske šole. Tako je bila v Laškem že istega leta ustanovljena prva trivialka. Pouk je potekal v Starem špitalu, poučeval je organist, katerega glavni poklic je takrat postal učiteljski. Konec 18. stoletja je bilo v šolo vpisanih enainpetdeset otrok, pouk pa jih je bolj ali manj redno obiskovalo le petintrideset.